Kaj je RELACIJSKA DRUŽINSKA TERAPIJA ali RDT?
- Klemen Peran

- Jan 28
- Branje traja 3 min
Relacijska družinska terapija (RDT) je sodoben psihoterapevtski pristop, ki temelji na spoznanjih iz področji nevroznanosti, objekt-relacijske teorije, interpersonalne analize in psihologije jaza1. Če so to sliši nekoliko preveč zapleteno, lahko poenostavimo, da v središče terapevtskega procesa RDT postavlja odnose – tako tiste, ki jih posameznik živi danes, kot tudi zgodnje, oblikovane v primarni družini. Ravno zato govorimo o družinski terapiji, nakazuje, da smo se v svoji primarni družin naučili kako vstopamo v odnose in to nas še vedno zaznamuje. Kljub imenu pa ni namenjena le družinam, je zelo učinkovit pristop za posameznike in pare.
»Recite temu klan, mreža, pleme ali družina: kakor koli jo imenujete, kdor koli ste, jo potrebujete«
Jane Howard, pisateljica2 (str.235).
Zakaj so odnosi tako pomembni?
Ker so odnosi ena redkih stalnic v našem življenju, rodimo se v odnos s starši, brez katerega ne preživimo, in hkrati so odnosi najpomembnejši napovedovalec naše prihodnosti. Posamezniki, ki bodo v svojih tridesetih letih vzpostavljali dobre odnose s svojimi partnerji, prijatelji in družino bodo v svojih petdesetih letih uživali bolj kakovostno življenje, boljšo socialno vključenost, manj bodo osamljeni in boljše bo njihovo splošno počutje3.
Pri tem bo pomembnejša kvaliteta kot kvantiteta, z drugimi besedami – ni tako pomembno ali imate tisoč prijateljev ali le enega, ampak ali lahko vsaj z enim vstopate v odnos, ki vas bo osrečeval in vam dajal občutek zadovoljstva, topline in bližine. Harvardska študija razvoja odraslih (Harvard Study of Adult Development) celo prihaja do zaključkov, da so prav kvalitetni odnosi najpomembnejši napovedovalec ne le duševnega, ampak tudi fizičnega zdravja odraslih2.
Kakovost bližnjih odnosov je močan napovednik zdravja in dolžine življenja, pogosto presega klasičnime biomedicinskime dejavnike tveganja, kot npr. raven holesterola v krvi, prekomerna teža, uživanje alkohola in tobačnih idelkov itn.4 Pri odnosih je kakovost res ključna: visoka stopnja obremenjujočih odnosov s partnerjem, družino in prijatelji napoveduje večjo obolevnost in krajšo življenjsko dobo, tudi če so posamezniki fizično aktivni in se zdravo prehranjujejo.5 Na drugi strani pozitivni in zaupljivi odnosi napovedujejo manj funkcionalnih omejitev in nižjo umrljivost v srednji in pozni odraslosti, četudi bomo kdaj popili kakšen kozarec vina več in si bolj pogosto privoščili obrok v restavraciji s hitro prehrano.4
Kako lahko RDT pomaga meni?
Vodja Harvardske študije razvoja odraslih Dr. Robert Waldinger se v govoru, objavljenem na youtube 25. januarja 2016 o tem kako je povsem logično, da so odnosi z našimi bližnjimi tako pomembni sprašuje »Zakaj je to tako enostavno za razumeti in tako enostavno ignorirati?«6 Kot teravevt RDT bi mu odgovoril, da se naši možgani navadijo na te nefunkcionalne odnose, postanejo nam domači, zato vedno znova nezavedno iščemo priložnosti, da ponovimo domačo dramo, ker nam je to edino poznano. Imate občutek, da v osnosih z partnerji, srarši in prijatelji vedno znova doživite nezadovoljstvo, stres, tesnobo, jezo ali strah? Terapija RDT nam pomaga razumeti in preoblikovati te vzorce, da bomo v odnosih čutili zadovoljstvo in bližino ter s tem živeli srečno, dolgo in izpopolnjujoče življenje.
Bi si želeli izboljšati odnos z drugimi ljudmi v življenju ali pa celo s samim seboj?
Vabljeni na brezplačno uvodno terapevtsko srečanje.
VIRI
1. Gostečnik. 2021. Nevroznanost in relacijska družinska terapija. Ljubljana: Brat Frančišek.
2. Waldinger in Schulz. 2023. Dobro Življenje. Tržič: Učila international.
3. Carmichael, Reis, in Duberstein. 2015. In your 20s it’s quantity, in your 30s it’s quality: The prognostic value of social activity across 30 years of adulthood. Psychology and Aging, 30(1), 95–105. https://doi.org/10.1037/pag0000014
4. Holt-Lunstad, Smith in Layton. 2010. Social Relationships and Mortality Risk: A Meta-analytic Review. PLoS Med 7(7): e1000316. https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000316
5. Yang, Boen, Gerken, Li, Schorpp in Harris. 2016. Social relationships and physiological determinants of longevity across the human life span. Proceedings of the National Academy of Sciences, 113, 578 - 583. https://doi.org/10.1073/pnas.1511085112.
6. Govor Dr. Roberta Waldinger. Dostopno prek povezave: https://www.youtube.com/watch?v=8KkKuTCFvzI&t=1s



Komentarji