4 najpogostejši MITI o partnerski terapiji
Pred vstopom v partersko terapijo se posamezniki soočajo s številnimi pomisleki in predsodki. V naslednjih prispevkih bomo naslovili nekatere najpogostejše, ki jih kot take zaznavajo tudi znanstvene študije, raziskave oz. klinična praksa.

1. Terapija sploh nima učinka!
Najpogosteje se med ljudmi pojavlja dvom v smiselnost terapije, ker menijo, da pogovor sam po sebi ne bo imel nobenega učinka[1]. Kako naj bi nek terapevt, ki ga bodo šele spoznali, pomagal pri njunih problematikah, če jih sama že tako dolgo neuspešno rešujeta? Kje se lahko prepričata, da bo to res koristilo, kdo jima bo dal garancijski list? Naj najprej povem, da so ti pomisleki zelo pogosti in povsem razumljivi. Čeprav je vsak terapevtski proces povsem edinstven pa številne raziskave kažejo, da med 70 % in 80 % parov po zaključku ciklusa* terapevtskih srečanj poroča o znatnem povišanju zadovoljstva z razmerjem oz. zakonom[2]. Terapija izrazito izboljša komunikacijo med partnerjema, kar vodi tudi v znižanje števila konfliktov in njihovo lažje obvladovanje[3]. Klienti poročajo tudi o bolj zadovoljujoči intimnosti in zaupanju. Zanimiva je tudi ugotovitev, da uspešen zaključek ciklusa partnerskih terapij ne izboljša le zadovoljstva znotraj partnerskega življenja, ampak se učinek pogosto prelije tudi na druga področja (služba, starševtstvo, družina itn.), vsak zase pa prav tako poročata o višjem zadovljstvu z lastnim življenjem, ne le s partnerstvom.

2. Sram, obsojanje in stigmatizacija ...
Veliko ljudi je sram, ker v Sloveniji terapija nima tako dolge tradicije in pričakujejo, da jih bodo prijatelji, družinski člani in okolica obsojali ali celo zasmehovali, če bodo priznali, da so se vključili v ta proces. Nekateri občutijo, da je odhod k terapevtu priznanje svojega lastnega neuspeha, znak poraza in nemoči[1]. Bojijo se, da bi na poti v terapevtsko sobo srečali kakšnega znanca, kar bi jih spravilo v zadrego. Pri nas, moških, je strah pred obsojanjem še nekoliko bolj potenciran, moški klienti pogosteje povezujejo prihod na terapijo z občutkom, da smo kot partner razočarali. V resnici pa je odhod na terapijo izjemno pogumno dejanje in hkrati znak moči in priložnosti za dvig sreče ter zadovoljstva v razmerju. Pomembno je izpostaviti tudi, da smo terapevti strogo zavezani k ohranjanju anonimnosti vseh naših klientov.

3. Saj lahko to sama rešiva!
Mnogi pari odlašajo več let in terapijo vidijo kot čisto zadnjo možnost in ne kot zgodnjo podporo[4]. Pogosta ovira je, da eden od partnerjev (najpogosteje moški) ne želi terapije ali meni, da je dovolj, če se pogovorita samo s prijatelji ali družinskimi člani. Problematika in konflikti pa se navadno nadaljujejo in le še poglabljajo... Terapevti lahko bistveno bolj objektivno in neodvisno prikažemo katere nefunkcionalne vzorce klienti vedno znova nezavedno ponavljajo, jih osvetlimo in pripomoremo k njihovemu razreševanju. Postopno lahko skupaj utrjujemo funkcionalnejše načine reševanja nesporazumov in gradnjo bolj izpolnjujočega in razumevajočega odnosa.

4. Nezaupanje v terapevta
Nekateri posamezniki kot razlog za zadržke do terapije navajajo pomanjkanje zaupanja v kompetence ali zaupnost terapevta[1]. Skrbi jih, da bi se terapevt lahko postavil na eno stran konflikta, vsiljevali svoje vrednote in mnenja ter manipuliral s klientoma. A delo in naloga terapevta je ravno obratna, terapevti smo tukaj, da omogočamo neodvisno in nepristransko razreševanje težav.
Prav zaradi tega, ker vem, da je prvi korak pri začetku terapevtskega procesa tako zahteven, nabit z vsemi zgornjimi predsodki in pomisleki vam uvodno terapevtsko srečanje podarim brezplačno, ker res verjamem, da terapija pomaga in sem prepričan, da boste po prvem srečanju v to verjeli tudi vi.
VIRI IN OPOMBE
*Terapevtski ciklus RDT praviloma zajema 12 srečanj.
[1] Hubbard, A., & Anderson, J. (2022). Understanding barriers to couples therapy.. Journal of marital and family therapy. https://doi.org/10.1111/jmft.12589.
[2] Roddy, M., Walsh, L., Rothman, K., Hatch, S., & Doss, B. (2020). Meta-analysis of couple therapy: Effects across outcomes, designs, timeframes, and other moderators.. Journal of consulting and clinical psychology, 88 7, 583-596 . https://doi.org/10.1037/ccp0000514.
[3] O'Malley, R., Glenny, R., Poppleton, S., & Timulak, L. (2023). A qualitative meta-analysis exploring client-reported outcomes of couple therapy. Psychotherapy. https://doi.org/10.1037/pst0000513.
[4] Eldridge, K., Mason, J., & Christensen, A. (2021). Client Perceptions of the Most and Least Helpful Aspects of Couple Therapy. Journal of Couple & Relationship Therapy, 21, 277 - 303. https://doi.org/10.1080/15332691.2021.1925611.


Komentarji